Ena od rastlin, ki so zaščitni znak Sredozemlja, je oljka. V naravi lahko zraste do 13 metrov visoko, njeno deblo pa je grčavo, nepravilnih oblik in razvejano. Znana je po svoji dolgoživosti, najbolj znana oljka na Hrvaškem pa se nahaja v nacionalnem parku Brioni in je stara približno 1600 let. Oljke pa lahko vzgojite tudi doma, v lončku za sobne rastline. Pa ne samo v toplih južnih predelih, tudi v celinskih.
Če jo gojite v kozarcu, se bo krona razvila glede na velikost posode. Vedeti morate, da bo premer krone enak premeru kozarca. Zato jo mnogi doma hranijo kot sobno rastlino, njen velik plus pa je, da ni zahtevna za gojenje. Vendar pa obstaja nekaj pravil, ki jih morate upoštevati, če želite, da deluje.
Za oljko je najpomembnejša dobra drenaža. Zato je pomembno, da na dno kozarca položimo kamenje, nanj pa substrat, to je mešanico humusa, peska in šote. Če niste prepričani o razmerjih, lahko kupite že pripravljen substrat, najboljši pa je tisti za gojenje kaktusov.
Če ga imate v stanovanju ali hiši, ga postavite na južno stran na mesto, kjer je veliko sonca, vendar ne direktno. Ne postavljajte ga v bližino radiatorja, moti ga suh zrak. Če je na balkonu ali dvorišču, morate vedeti, da je najnižja zimska temperatura, ki jo lahko prenese, -2 stopinji. Zato ga je pozimi, če živite v celinskih predelih, dobro prenesti na stopnišče ali hladnejši hodnik, da ne zmrzne.
Glede zalivanja oljka ni zahtevna. Najbolje po potrebi, ko je substrat suh do globine pet centimetrov. V vsakem primeru je bolje pozabiti zalivati kot pretiravati. Preveč vode namreč povzroči gnitje korenin.
Za razliko od oljk v naravi, ki cvetijo aprila, tiste v kozarcu zacvetijo maja in junija in šele po dveh ali treh letih. Plodovi so žal majhni in večinoma neužitni, zato je oljka v kozarcu le za okras.
