NA RAZGLASITVI najboljših ekstra deviških oljčnih olj v Evropi Premio Il Magnifico v Firencah, ki je potekala pred dnevi, je hrvaški OPG Chiavalon iz Istre, natančneje iz Vodnjana, prejel nagrado za najboljši oljni turizem v Evropi – Best Oil. Gostoljubje 2024.
Potem ko so pred dvema letoma na istem tekmovanju prejeli oljčnega oskarja Il Magnifico za najboljše oljkarsko podjetje in potem, ko so lani prejeli nagrado Najboljše iz severnojadranske regije in se uvrstili med 3 finaliste tekmovanja, je to priznanje »za jih je milo rečeno pustil brez sape”, pravijo iz Chiavalona.
V tem vodnjanskem OPG so leta 2008 zgradili prvo degustacijo oljčnega olja v Istri, ko še niso vedeli, kakšen potencial ima oljni turizem. Po 6 letih dela so v letu 2020 zaključili gradnjo nove oljarne – nekakšnega oljkarskega centra, kot ga imenujejo sami, ter razvili celo vrsto dejavnosti in degustacijsko-izobraževalnih programov. Toda kaj pravzaprav je oleotorizem?
Kaj točno pomeni oleotorizem?
Oljni turizem ali turizem oljčnega olja se nanaša na niz turističnih dejavnosti, ki združujejo kulturo, predelavo in gastronomijo, povezano z oljčnim oljem. Proizvodnja oljčnega olja je na splošno koncentrirana na obalah Sredozemskega morja in Španija je največja proizvajalka, trenutno z več kot 40 % svetovne proizvodnje. Sledita ji Italija in Grčija.
Nekatere proizvodne regije, zlasti Andaluzija v južni Španiji, kjer pridelajo 70 % španskega oljčnega olja, so uspešno izkoristile potencial oljčnega olja kot turistične atrakcije in celotno zgodbo spremenile v izkušnjo na več ravneh, ki se odmika od zgolj prodajalne spominkov z občasno steklenico olja, kot se je pogosto dogajalo prej.
Zato lahko oljni turizem primerjamo z doživetji, ki jih najpogosteje povezujemo z vinarji – z ogledom nasadov, nato raznih objektov v sklopu kmetij, razložijo, kako sploh pridelajo oljčno olje, sledijo degustacije. Najboljšo tako izkušnjo v Evropi boste imeli prav zdaj – kot piše na samem začetku teksta – v Vodnjanu.
Užitek v Vodnjanu
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s slavljencema, in sicer z enim od bratov Chiavalon – Tedijem.
»Predvsem, da se sploh udeležim Premio Il Magnifico v Toskani, je velika čast, ker je to neke vrste vrhunski dogodek za oljčna olja v Italiji, kjer se zberejo najboljši med najboljšimi. Je tako rekoč Liga prvakov oljkarjev Pred dvema letoma smo prejeli nagrado za najboljše oljkarje v Evropi, vsa naša olja so prejela 95 točk in več, lani smo prejeli nagrado za najboljša olja te regije in se uvrstili med top 3 finaliste. tekmovanja, letos pa smo na splošno veselje vseh doma, zaposlenih in strokovne javnosti prejeli to nagrado, ki je sploh nismo pričakovali, niti vedeli nismo, da jo bodo podelili,« pripoveduje. nas.
Z oljarskim turizmom so začeli leta 2008, s prvo degustacijo olj na OPG. Takrat je bilo to skoraj bogokletno, pravi, in ljudje so se čudili, kdo bo hotel okusiti oljčno olje, danes pa sta Vodnjan in Istra po tem specifična.
»Danes mi in naši kolegi oljkarji s tovrstno predstavitvijo izobražujemo več deset tisoč gostov,« pravi Tedi, ki te nagrade ne vidi kot nagrado le zanje v Chiavalonu.
»Zagotovo je to nagrada za nas – družino, ki je bila dovolj nora, da se je leta 2008 lotila česa takega, nagrada za vse naše zveste sodelavce, ki filozofijo, ki smo jo začeli, vpletajo v svoj posel in jo delijo z ljudmi, a tudi nagrada za vsi oljkarji v Istri, ker se je izkazalo, da gremo v pravo smer. Na koncu koncev je nagrada za celotno Istro. V preteklosti so v Istri pridelovali zelo slabo vino in zelo slabo oljčno olje. , in tukaj smo danes – imamo malvazijo, zagotovo najbolj znano hrvaško sorto na Hrvaškem in v tujini, oljčna olja iz Istre pa so zagotovo že več kot deset let med najboljšimi na svetu,« pravi.
Kako se je vse skupaj začelo, degustacijska soba pa je potisnila še dlje
Vse se je začelo, nam pripoveduje Tedi Chiavalon, s tragedijo.
»Natanko na današnji dan, 20. marca 1997, je umrl naš oče, čez dva meseca pa še dedek. Bil sem najstarejši moški v družini in sem bil takrat star komaj 19 let, moj brat Sandi pa 13 let. Takrat je pri 13 letih zasadil prvih sto oljk, kot nekakšen spomenik očetu in dedku,« nam je povedal.
Mimogrede, kot pojasnjuje naš sogovornik, je oljka v Vodnjanu v Istri sveto drevo.
»Tako kot imajo v Indiji sveto kravo, imamo mi v Vodnjanu oljko. Tako rekoč ni šans, da si iz Vodnjana in nimaš nekje posajenih petdeset dreves. Tako smo imeli tudi petdeset starih dreves, je minilo. iz roda v rod, ampak načeloma nismo bili oljkarska družina.Potem je moj brat posadil tistih sto oljk in na koncu se je izkazalo, da je ta norost in zanimanje, ki ga je imel za kmetijstvo in za oljke in oljčno olje osnova za vse, kar smo dosegli v teh letih, od tistega spanja v otroštvu.”
Ko so leta 2008 odprli degustacijsko sobo, na trgu niso bili pretirano prisotni, bili so novi in nihče ni vedel zanje, zato so ugotovili, da se najlažje predstavijo tako, da turistom, ki so tam, ponudijo doživetje. področje, povezano z oljčnim oljem.
“Nismo izumljali tople vode, videli smo jo zunaj, natančneje pri italijanskih kolegih, in smo jo le prilagodili našemu podnebju, pa tudi takratnim finančnim možnostim. Sklenili smo dolgoročno posojilo in zgradili degustacijsko sobo, ki se je pozneje ob vsem tem trudu, kot se je izkazalo, večkratno obrestovala,« pravi.
“Gostje so rešili našo družbo”
Na začetku so o oljčnem olju izobraževali na desetine ljudi, kasneje pa so ti isti ljudje postali njihovi zvesti kupci. V koroni, ko so jim zaprli vse prodajne poti, ker niso bile odprte niti restavracije niti hoteli, niti niso mogli pošiljati olja v izvoz, se je izkazalo, da so stranke iz Slovenije, Avstrije in Nemčije rešile svoje podjetje, ker so olje naročale prek spleta.
“Delali smo kot nori, vsak dan smo spakirali na desetine paketov in jih poslali. In vse to ljudem, ki smo jih prej srečali, ki so bili z nami, ki so videli, kaj počnemo. Pravzaprav je lepo, kako povezuje ljudi. Pomagali so preživimo in podobno se je takrat zgodilo z vinarji, pa tudi z drugimi kmetijskimi pridelovalci, ki so imeli tovrstne degustacije in se na ta način približali gostu.Izkazalo se je, da je to zmagovalna kombinacija in da je od takega več koristi. oblika turizma,« nam pove Tedi.
Besedilo se nadaljuje pod oglasom
Kako izgleda obisk Chiavalonija v Vodnjanu?
“Začeli smo pred več kot 25 leti iz garaže mojega dedka, iz dvajset kvadratnih metrov velike kleti. Zdaj vem, da se temu reče start-up, a te besede takrat tukaj še ni bilo,” nam v smehu pove Tedi Chiavalon. , nato pa nadaljuje:
»Pomemben dogodek v celotni zgodbi je prav gotovo tisti, ko smo leta 2008 Nonićevo nekdanjo mizarsko delavnico preuredili v degustacijski prostor, nato pa leta 2020, ko smo sredi korona virusa zagnali našo novo oljarno, tj. je sodoben oljkarski center, ki deluje 365 dni v letu in ni samo oljarna, ki deluje dva meseca v letu, ampak je stičišče lokalnih oljkarjev in prostor za izobraževanje. nam je dal možnost rasti v vseh segmentih, tako da smo postali neizogibna atrakcija za vse goste v Istri, še posebej za ljubitelje gastronomije.«
Poleg pitja penine, sprehoda skozi oljčni nasad in ogleda oljarne, imajo gostje v dveh urah priložnost slišati celotno zgodbo o OPG, kako so Chiavaloni začeli kot oljkarji in pridelovalci in kako je oljčno olje močno vplivalo na območje že od rimskega imperija. Sledi strokovno vodenje skozi degustacijo njihovih štirih različnih oljčnih olj, kjer se udeleženci naučijo, kako prepoznati lastnosti vrhunskega ekstra deviškega oljčnega olja na trgu, pa tudi, kako ga kombinirati z določenimi živili in jedmi.
Pri rezervaciji je potrebno poudariti, ali obstajajo kakšne omejitve ali želje gostov, ali so vegetarijanci, vegani, občutljivi na gluten, laktozo ali osebe z intoleranco na kaj drugega. Imajo pa v pripravi nekaj novega, razkriva Tedi Chiavalon.
Načrtujejo nadgradnjo klasičnih degustacij, ki jih izvajajo že leta, to so neka nova izobraževanja, ki ne bodo temeljila izključno na oljčnem olju in istrskih narezkih, kot je v navadi, ampak bodo degustacije s koktajli, tapasi. in podobnih konceptov, ker želijo biti drugačni in pokazati, da je oljčno olje mogoče uporabiti na veliko več načinov, kot jih ima danes priložnost videti povprečen gost.
»Na ta način želimo promovirati gastronomijo te regije, pridelovalce te regije,« pravi.
“Letos upamo, da bomo lahko organizirali malo šolo oljčnega olja. Torej ne bi šlo za klasično izobraževanje/degustacijo ure ali dveh, ampak za malo bolj resno zgodbo, ki bi trajala en ali dva dni in bi bila namenjena gostje, ki želijo pri oljčnem olju vstopiti v globino, od same pridelave, do tega, da prepoznajo, kaj je dobro od slabega, in pridejo v bistvo vsega,« je zaključil Tedi, solastnik najboljšega oleoturizma v Evropi, v intervjuju za Index.
