Razpoke v steni so prvi znak težave s stabilnostjo predmeta. Vsaka stavba je namreč podprta s temeljem na podzemnih tleh.
Če pride do gibanja tal pod stavbo, se to preko temeljev prenese na konstrukcijo, kar sčasoma povzroči nastanek razpok v stenah. Zakaj se tla sploh premikajo, smo vprašali Danon Seletković, predstavnik podjetja za sanacijo temeljev.
– Niti najbolje zgrajeni in utrjeni temelji niso zagotovilo, da razpoke ne bodo nastale, če je težava v zemlji. Do premikov tal lahko pride zaradi več razlogov: zaradi potresov, plazov ali posedanja tal. Za razliko od potresov in plazov je posedanje ali propadanje tal največkrat posledica vpliva vode iz sanitarnega (pok cevi), padavin (slaba drenaža) ali podzemnega vira (podtalnica). Meteorološke spremembe, dolgotrajne suše in nedavna močna deževja pomembno vplivajo tudi na spodaj ležeča tla, zlasti tista glinastega izvora. Pogosti vzroki za različno posedanje dela objekta so tudi različne globine temeljenja in nadzidave – pojasnjuje Seletković, nas pa zanima, ali obstajajo razpoke, ki so “neškodljive” in resne in ali jih lahko nekako ločimo.
Pawel Czerwinski, Unsplash
Pawel Czerwinski, Unsplash
Negotovost
Mrežaste in zvezdaste razpoke običajno kažejo na slabo obstojnost materiala ali ometa, navpične “V”, vodoravne ali poševne, večinoma neprekinjene razpoke pa kažejo na različno posedanje temeljev in niso neškodljive. Vsako zrušitev stavbe se začne z najmanjšo tovrstno razpoko. Če hitro napreduje, se je treba takoj obrniti na strokovnjake ali pristojne službe, še posebej, če je objekt na pobočju in obstaja sum plazu. Tudi če razpoka počasi napreduje, težava ni zanemarljiva, saj lahko dolgoročno vodi do vse večjih poškodb zidu, kasneje do težav pri odpiranju oken in vrat ter nazadnje do nestabilnosti.
Poleg estetskih in funkcionalnih problemov je veliko pomembnejši varnostni problem – pravi in dodaja, da so poleg razpok v stenah še drugi pokazatelji, da s stabilnostjo objekta nekaj ni v redu.
Primer snemanja hiše
– Včasih se lahko zgodi nagiba predmeta in brez pojava razpok, predvsem v primeru kvalitetno zasnovanega in izvedenega AB skeleta objekta ter izredno trdnih temeljev oziroma temeljnih plošč. Lahko se izmeri in včasih otipa. V Zagrebu imamo zanimiv primer, ko so nagib stanovanjske stavbe prvi občutili slepi ljudje, ki so živeli v zgornjem nadstropju. Opaziti je mogoče tudi ločitev objekta od stopnic, pločnikov ali drugih struktur, ki mejijo na objekt. V nekaterih primerih se lahko tla tudi posedejo, kar običajno pomeni, da material pod njimi ni dovolj zbit. Posebno pozornost je treba posvetiti zgradbam na pobočjih in pojavom znakov zdrsa, kot so vzdolžne razpoke v okoliški zemlji ali nagnjena drevesa. – poudarja Seletković.
Stanovanje tudi njim ta problem ni prizanešen, predvsem starejšim, kjer je zaradi dotrajanosti podzemnih napeljav zelo vprašljiva pravilnost odvodnjavanja in kanalizacije.
Bogdan Karlenko, Unsplash
Pokličite strokovnjake
To je v Zagrebu zelo izrazito kjer je stanje skoraj alarmantno in kjer v velikem številu objektov spoji betonskih cevi niso več hermetični, njihova celovitost pa vprašljiva. Dokaz so pogosti posegi pregledov in sanacije kanalizacije na tovrstnih objektih. V primeru razpoke v stanovanju je treba takoj poklicati strokovnjaka ugotoviti vzrok. Stanovanjske stavbe z ravnimi strehami pogosto odvajajo vodo v središče stavbe, brez ustreznega nadzora odvodnjavanja pa pogosto izpirajo in degradirajo zemljo pod njimi – pravi Danon Seletković.
Če opazimo nekatere od teh indikatorjev, je treba angažirati strokovnjake, ki bodo pregledali stanje in po potrebi priporočili dodatne ukrepe, kot so spremljanje pomikov, preizkus tal ali dokončna sanacija temeljev ali podtalja.
Michael Held, Unsplash
– Napačno bi bilo opraviti samo kozmetična popravila in ne ugotoviti vzroka za nastanek razpok. Še huje je, če razpokano fasado ali steno preprosto obložimo s toplotnoizolacijskim stiroporom ali knaufom, kar je pogosto. Zelo pogosto tudi ni dovolj izvesti na primer sanacijo kanalizacije, saj je voda že naredila škodo, pogosto pa se po tem pojavi napredovanje posedanja zaradi nenadnega izsuševanja tal. . Probleme posedanja tal je mogoče rešiti na več načinov, tako tradicionalnih kot sodobnih.
Od tradicionalnih bi izpostavil t.i (mikro)kupčki torej podbetoniranje in jet grouting cementna goščaki so načini, s katerimi se obremenitev objekta v glavnem prenese z dna temelja na neko trdno in nosilno zemljo ali kamnino – pravi in dodaja, sodobnejša tehnologija vbrizgavanja poliuretanskih ekspandirajočih smol.
– Njej je všeč, za razliko od tradicionalnih metod, se izboljšajo geomehanske lastnosti ogroženih tal z namenom povečanja njihove nosilnosti. Pri tej metodi se tekoča poliuretanska smola vbrizga pod temelj, običajno do globine 3-4 m.Po izstopu iz cevi se smola z veliko silo raztezanja širi v vse smeri, zbija zemljo in zapolnjuje praznine ter po kratkem času se posuši in strdi ter tako naredi tla čvrsta in stabilna.
V nasprotju s klasičnimi metodami, ki kot material uporabljajo predvsem beton in cement, se pri injektiranju smole uporablja zelo lahek material, ki ne povzroča dodatne obremenitve tal. Injektiranje s smolami se izvaja brez kopanja terena, zato je zelo uporabno pri sanacijah notranjih temeljev ali pri težje dostopnih objektih.
Annie Spratt, Unsplash
Zahtevajte garancijo
Klasične metode zahtevajo angažiranje gradbenih strojev in ekip z velikim opustošenjem okolja in bistveno daljšo izvedbo del. Za delo, ki bi po klasični metodi trajalo 2-3 tedne, so potrebni le 2-3 dni s smolo, brez prekinitve vsakodnevnih aktivnosti v objektu. Današnje poliuretanske smole imajo obstojnost preko 120 let in dosegajo ekspanzijske tlake v tleh do 10.000 kPa, kar omogoča njihovo uporabo v vseh kategorijah tal, vseh vrstah objektov in globinah vbrizgavanja do 15 m. Vsekakor pa se je treba tega problema lotiti strokovno in v primeru odločitve za sanacijo temeljev zahtevati od izvajalca pisno garancijo, da ne bo več posedanja ter da so za izvedbo najete preverjena in ugledna podjetja. delo – je sklenil.
Najpogostejši vzroki posedanja
Izkopavanja v bližini objekta
Sušenje površinskih plasti tal
Gradnja temeljev na različnih globinah
Vibracije zaradi cest ali potresov
Erozija tal (deževnica, počene cevi…)
Tla z različno litološko sestavo
Foto: Uretek, Shutterstock